Adi Smolar - Lakota

 

V bli?ini kraja, kjer lepo ?ivimo,
So nam zgradili ogromno trgovino.
Prepolna je lepo pakiranih radosti,
Produkt je kapitala in potro?ni?ke norosti.
Ko vstopamo v to èudo od èudesa,
Je tako kot da bi se odprla nam nebesa.
V njej ni reèi, ki je ne bi radi imeli,
Vse kar ni pri?raufano takoj bi s sabo vzeli.

Zato ker muèi nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

Trgovke krasne, blagajnièarke lu?tne,
Da èlovk ne ve al plaèa naj al naj jih ku?ne.
Raèun polmetrski pa nas hitro strezni,
Odhajamo s samo kramo sami nase jezni.
Reklame mamijo in oglasi v?eèni,
Kupite le ?e to pa boste sreèni.
A konca ni, ponudba se spreminja
In sreèa nam be?i, izmike se, izginja.

Zato pa muèi nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!

Daleè nekje pa vlada beda,
Povpreèen èlovk tja ne pogleda.
Tam iz dneva v dan sli?i se jok laènih otrok.
Re?ili bi te okostnjake
?e s tem kar zmeèemo v smetnjake.
Vendar le malo nam je mar
Kako k sebi jemlje jih bog.

Nenehno se pehamo in hlepimo,
Veè kot imamo, neskonèno veè ?elimo.
Pa ne dobrote, soèutja in modrosti,
Ne, ne, nikoli ni zadosti na?ih nam norosti.
Pre?lo v navado nam je unièevanje,
Klanje ?ivali, onesna?evanje.
Èe dokaj kmalu ne bomo izumrli,
Cel svet z nami vred, vse bomo po?rli.

Ker muèi, muèi nas
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!
La-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la-la lakota!