Adi Smolar - Bo?anski Glas
To mi pravila je moja mama,
da nekoè v mestu je ?ivela dama:
lep obraz, lasje ?e lep?i stas.
Vsi mo?je po njej so koprneli,
cele dneve pod njenim oknom so sedeli
saj vèasih zapela je naglas.Ko s svojim petjem je konèala,
vsem nalahno se je le smehljala,
in mo?je so jo zasuli s ?opki ro?.
Ploskali so in z nogami topotali,
naj ?e zapoje so moledovali.
In ona je ustregla ?elji vroèekrvnih mo?.A nek veèer, ko je spet pri oknu stala,
pri?el je ON, ki ga ?e ni poznala:
visok in mlad in lep... In vso jo je prevzel.
S pogledom svojim jo je kar za?igal,
v njenih se oèeh je ves èas dvigal.
In nazadnje peti je zaèel.?e èez nekaj tednov sta se vzela,
kmalu dva otroka sta imela,
eden izmed njiju sem tudi jaz.
Po njej podedoval sem vso lepoto
in po njem vso mo?ko sem krasoto,
a po obeh svoj BO?ANSKI GLAS!
Letras Adi Smolar