Adi Smolar - klo?ar

 

Sem klo?ar, ?e sam ne vem od kdaj,
od vekomaj, se mi ?e zdi,
nè nimam, nè noèem, tako je, pa kaj,
nekako vseen se ?ivi.

Povsod me dovolj je in ni me nikjer,
so klo?arske èudne poti,
nenehno me vodi v ?ivljenju nemir,
pijaèa pa me umiri.

Vèasih sem tukaj in drugiè drugje,
popivam brez misli in sanj,
nikdar me ne brigajo drugi ljudje
in tudi jaz njim sem neznan.

?e dolgo odrinjen na stranski sem tir,
le veter mi bo?a obraz,
pokriva nebo me al cajteng papir,
zbudi pa me sonce al mraz.

Ko huda bo zima,
bom zmrznu nekje,
nikomur ne bo nè hudo,
nihèe se ne joèe,
ko kloar umre,
morda je ?e bolje tako.

Nikar me ne vpra?aj,
kaj krivo je blo,
zakaj in kdaj tak sem postal,
jaz klo?ar sem bil,
klo?ar sem zdaj
in klo?ar bom zmerom ostal.