Adi Smolar - Kompleksomanija

 

Na smrt sem se prestra?u,
ko prviè sem spoznal,
da dolga suha prekla iz otroka sem nastal.
In da moj velik nos bolj krivo se dr?i,
in frizura moja vse povprek ?trli.
Madonca, saj sem gr?i
kot zvonar v Notre Dame,
me nobena ?enska marala ne bo!
Pa sem zastokal:

O, mama, kaj naj nardim,
o, mama, kaj naj nardim,
mama mama mama mama
o, mama, kaj naj nardim,
kako le kompleksov se znebim?!

Prijatelj mi je djal:
je s tabo v redu vse in prav.
Poglej ta ?peh, ki name se z leti je nabral,
in ple?a mi ratuje, se preveè znojim,
ko je najmanj treba, pa na vso moè zardim.
Madonca, saj sem gr?i
kot zvonar v Notre Dame,
me nobena ?enska marala ne bo!
Pa sva oba zastokala:

O, mama, kaj naj nardim,
o, mama, kaj naj nardim,
mama mama mama mama
o, mama, kaj naj nardim,
kako le kompleksov se znebim?!

Prisedu je prijatelj, je dejal:
èist vredu sta oba,
poglejta raje mene, mene reve?a.
U?esa mi ?trlijo, zobje vsi krivi so,
najhuj pa je, da spadam med pigmejsko nacijo.
Madonca, saj sem gr?i
kot zvonar v Notre Dame,
me nobena ?enska marala ne bo!
Pa smo vsi trije zastokali:

O, mama, kaj naj nardim,
o, mama, kaj naj nardim,
mama mama mama mama
o, mama, kaj naj nardim,
kako le kompleksov se znebim?!

Tri ure smo ga pili,
vsak v mraène misli ujet,
potem pa smo poèasi k sebi pri?li spet.
Opazoval smo ?enske, to bil je ?ele hec,
a veste, na konc koncev je lu?tno biti dedc.
?enske so ?e slab?e, èist vsaki kaj fali,
se bo za vsacga na?la kak?na,
lahko smo brez skrbi!
Takrat so pa ?enske zastokale:

O, mama, kaj naj nardim,
o, mama, kaj naj nardim,
mama mama mama mama
o, mama, kaj naj nardim,
kako le kompleksov se znebim?!
Kako le kompleksov se znebim?!