Maja Keuc - Vanilija

 

Povej, a se ti ne zdi da drugačen si
Kot da mar ti ni
Daj, povej, spodnesi mi zdaj tla
Da je ona ta, ki je tvoja

Ko na toplem ledu ple?eva
Vsak po svoje sanjava
Le midva, le midva

Ni ona kot vanilija, ti?ina v tebi te izda
?e sem tvoja, ?e sem tu ob tebi
Ta igra ne pozna meja, predolgo sem vztrajala
?e sem tvoja, tvoja vsa

Si morda čas zdaj kradeva?
A nenadoma se začutiva
Ne, ne grem nazaj v ta la?nivi raj
Srce je polno saj, ne, dovolj mi je

In iz inata v sebi, se upiram znova tebi le
Dajem vse, dajem vse

(nekaj, nekaj kot vanilija zdaj di?i na tebi) kot vanilija
(nekaj, nekaj) to noč vleče me znova, znova k tebi

Če mi reče?, da ne zna? naprej
Zamegljen je tvoj pogled na njej
?e sem tu, ?e bom tvoja vsa
In vem, da ?e bom tu ob tebi

Vedno znova sem na pol poti
In čeprav se vse narobe zdi
Reci mi, da naj ustavim svet
Ker rad bi bil le tu ob meni

Le nekaj, kar di?i na tebi
Te vleče vedno znova k sebi
A ?e sem vedno tvoja ve?
?e sem tvoja, tvoja, tvoja, tvoja, tvoja le

?e ti dajem, dajem ti vse